STANKO VUK
Ponosni smo, da naše društvo nosi ime po domačem pisatelju Stanku Vuku, ki se je rodil leta 1912 v Mirnu. Brezskrbno otroštvo je prekinila prva svetovna vojna, ki je domačine odgnala v begunstvo na Štajersko. Spomin na vrnitev v porušeni domači kraj je ostal v pesniku izredno živ. Prva leta šolanja so mu minila v času preden so oblasti uvedle raznarodovalno politiko, a kmalu so se razmere spremenile. Ljubezen do domače besede je v mladeniču privzgajalo okolje, ki Italijanom ni bilo naklonjeno. Mladi izobraženci so se zbirali na raznih srečanjih, prebirali knjige, ki so jih prinašali iz matične domovine in v ilegalnih listih pisali svoje prve pisateljske in pesniške poskuse. Po končanem šolanju ga je pot vodila v Trst. Tu se je zaposlil in spoznal Dani Tomažič.
Mlademu paru čas ni bil naklonjen. Fašisti so načrtovali strožje ukrepe proti Slovencem. Politične razmere so se do skrajnosti zaostrile. Mladega pisatelja so skupaj z večjim številom zavednih izobražencev aretirali. Na procesu je bil obsojen na dolgotrajno zaporno kazen, Danin brat Pinko Tomažič pa na smrt. Edini stik s svetom so bila pisma, ki jih je pisal ženi iz zapora. Kljub osami je v srcu ohranil iskreno ljubezen do žene in do materinega jezika.
Po propadu Italije je bil izpuščen iz zapora. Toda sreča je bila kratkotrajna. Zakonca sta marca 1944 padla pod streli neznanega morilca. Vukove pesmi in črtice so zbrane v knjigi Zemlja na zahodu, Pomlad pod Krasom in Ljubezenska pisma. Pisateljeva življenjska zgodba je navdihnila kar nekaj ustvarjalcev. Nedvomno najlepši roman o njegovem življenju je Tomizzejeva knjiga Zaročenca iz ulice Rosetti. Več Vukovih pesmi pa je uglasbil mirenski rojak, pokojni skladatelj Anton Klančič.
Mirenci smo svojega rojaka, Stanka Vuka, prav posebej počastili ob stoletnici njegovega rojstva, to je 12. novembra 2012. Predolgo je bil zamolčan ali potisnjen na stran. Zdaj pa mu je izkazana zaslužena čast v rodnem kraju, v krogu literarnih ustvarjalcev in med tistimi, ki so ljubili svobodno Primorsko in slovenstvo.
Spominska plošča je bila postavljena prav na pobudo Kulturnega društva Stanko Vuk, ki se je že ob ustanovitvi odločilo, da se bo predolgo odrinjenemu pesniku, pisatelju in rodoljubu poklonilo z obeležjem.