Primorski begunci v Zgornji Savinjski dolini
Begunci niso "iznajdba" 21. stoletja, temveč jih poznamo tako rekoč že od nekdaj. In to vedno takrat, ko se pojavijo nečloveške, slabe razmere za osnovno življenje: vojne, bolezni, slab ekonomski položaj, hudi politični pritiski ...
Publicist in družbeno aktiven Aleksander Videčnik je avtor knjige Primorski begunci v Zgornji Savinjski dolini. Svoje delo je predstavil 11. oktobra 2016 v večnamenskem prostoru v občinski stavbi v Mirnu. Njegov prvi stik z begunci s Primorske je bil Marko Vuk, ki mu je posredoval nekaj fotografij iz tega obdobja. V Nazarjah so takrat pripravili razstavo na to temo. Kasneje sta nekoliko oslabljeno vez znova utrdila Zdenka Budin Brešan in Robert Petejan. Od tedaj dalje se je na obeh lokacijah – v Mirnu in v Nazarjah – odvilo že kar nekaj odmevnih dogodkov na skupno temo o primorskih beguncih. Stkale pa so se tudi nove vezi.
Gospoda Videčnika je predstavila Barbara Šoster Rutar, direktorica Muzeja gozdarstva in lesarstva iz Nazarij. V nadaljevanju je vodila pogovor z avtorjem knjige.
Poslušalci smo izvedeli, da so v grad Vrbovec prišli begunci iz Mirna, Orehovelj, Peči, Rupe, Vrtojbe in Bilj 22. januarja 1915. Umakniti so se morali zaradi soške fronte. Prišlo naj bi od 1200 do 2000 ljudi, ki so se na svoje domove vrnili šele leta 1920.
Družine so večinoma stanovale po hišah v vseh okoliških vaseh. V gradu, ki je bil takrat v lasti ljubljanske nadškofije, pa je bil sedež čevljarske zadruge. Pred gradom pa so zgradili več barak. Tudi 100 metrov dolgo barako, v katero so preselili celotno čevljarsko zadrugo; v njej je bilo zaposlenih okrog 300 delavcev. Zadrugo je vodil Anton Vuk.. Sem se je preselila tudi mirenska hranilnica in posojilnica.
Primorci so se dobro organizirali tudi izven zadruge. V gradu so organizirali šolo, ki jo je vodil gospod Anton Ferlat iz Rupe. Imeli so svoje kulturno društvo, podporno društvo in celo gasilsko društvo. Sem so prinesli tudi prapor telovadnega društva Orel. Ohranili so slovensko pesem, ki se je prej v teh krajih bolj poredko slišala, saj je bila večina moških na fronti. Občutilo se je, da so bili Primorci zavedni Slovenci. Dokaj dobro so se vključili v življenje domačinov, saj so jih ti že ob prihodu toplo sprejeli medse.
Dogodek v organizaciji Čevljarskega društva Miren, KD Stanko Vuk Miren – Orehovlje in Občine Miren – Kostanjevica je s skladbo na prečni flavti popestrila Ivana Marussi.
