Kulturno društvo Stanko Vuk Miren - Orehovlje je  v četrtek, 11. februarja 2016 pripravilo predavanje o arheoloških najdbah v Mirnu. To podobo je predstavila Ana Kruh, arheologinja v muzeju na gradu Kromberk.

Najbrž vsakogar zanima, od kod smo prišli, kdo so bili ljudje pred nami na tem območju, kaj so pustili za seboj. In ravno o tem  je tekla beseda pred polno učilnico radovednih krajanov na OŠ Miren. O našem arheološko zanimivem področju je že pisal Simon Rutar, slovenski zgodovinar. Toda najdemo lahko še starejše zapise. Gospa Ana Kruh je navajala tudi zapise rimskega zgodovinarja Herodiana, veliko kasneje tudi italijanskega arheologa Marchesettija.

V Mirnu je kar nekaj arheološko zanimivih nahajališč. Najstarejše izkopanine so našli  v tako imenovani Vukovi brajdi, to je prostor blizu cerkve svetega Jurija v Mirnu. Tam so našli: odprt vkop, kjer so našli koščke oglja, kosti, živalske ostanke. Verjetno je bila to jama za odlaganje odpadkov. Iz bronaste dobe so tudi druge najdbe: odlomki lončenine, kamniti artefakti (konica, bodalo). Najdbe naj bi bile stare okrog 3500 let . Morda se zdijo nepomembne, vendar so zanimive, saj kažejo na poseljenost v tem obdobju.

Na Mirenskem gradu je gotovo staro gradišče. Žal ni najdb. Arheologi predvidevajo, da so se ostaline uničile, ko so na vrhu griča gradili samostan.

Zdi se, da je več podatkov iz rimske dobe. Zavedati se je treba, da je Miren ležal ob prometni poti, ki je povezovala Akvilejo (Oglej) z Emono (Ljubljano) in dalje kraje po rimskih provincah. Tako je bila gotovo naselbina na Majnici (danes v Italiji) že od 1. do 5. stoletja. O njej piše Herodian. Znana je najdba miljnika - kamnitega stebra, na katerem piše 17 milj. Take stebre so imeli zato, da so povedali, koliko milj je v našem primeru od Mirna do Akvileje. Miljnik se nahaja v muzeju v Gorici (Italija). Predvideva se, da je stara rimska cesta tekla mimo današnjega pokopališča, toda materialnih sledov ceste zaenkrat niso našli. Pač pa sta odkopana dva grobova. Rimljani so pokopavali ob cesti, kar bi morda napeljevalo na misel, da je bila tam blizu tudi cesta.

Iz kasnejše dobe so odkrili 9 grobov v Japniščah. Arheologi postavljajo te grobove v 5. do 6. stoletje. Šlo je za skeletne pokope v grobni jami. Arheologi na podlagi najdb in drugih znakov z veliko gotovostjo trdijo, da gre za osebe vzhodno-germanskega porekla. Najdbe kažejo, da je vsaj ena oseba pripadala premožnejšim, saj so v tem grobu našli dve pozlačeni srebrni fibuli (zaponki). Druge najdbe v teh grobovih so: nož, pinceta, srebrn obroček, svinčena pasna spona in srebrn žebljiček (pripet za pas), jantarni jagodi, okroglo ploščato vretence, kresilni kamen, srebrna pasna spona ... Najdbe iz Japnišč so bile do nedavnega razstavljene v muzeju v Novi Gorici.

V bližini Mirna, po domače na Križcjanu, so odkrili ostanke, ki kažejo na naselje z delavnico in vodnjakom. Še več je najdb v okolici Mirna in v celotni Vipavski dolini. Tokratna tema pa je bil Miren.

Radovednost obiskovalcev je bila vsaj malo potešena, saj smo le izvedeli nekaj malega o daljni preteklosti naše vasi.