Shakespeare v besedi in glasbi
Velikega pisca 16. in začetka 17. stoletja, Williama Shakespeara, smo navajeni slišati in gledati v njegovih dramskih stvaritvah. Modra nam je manj blizu to, da je pisal tudi pesmi. Znanih je na primer kakih 150 sonetov.
Ta večer je bil poseben. In to zato, ker sta se združili baročna glasba in beseda. Marjan Strojan, pesnik, prevajalec in novinar, je bral svoje prevode nekaterih Shakespearovinh pesmi. Te pesmi niso goli prevodi, ampak gre v resnici za prepesnjene pesmi. To pomeni, da je smiselno prevedel besede in jih ujel v ustrezen ritem, rimo. Vse to troje združiti ni enostavno. V izbranih besedah mu je uspelo ujeti tudi duh tistega časa. Marjan Strojan je prejemnik mnogih nagrad, na primer Sovretovi nagradi (za prevod staroangleškega epa Beowulf, 1996, in Miltonovega bibličnega epa Izgubljeni raj, 2004), Veronikina nagrada (za pesniško zbirko Parniki v dežju,1999), nagrada Prešernovega sklada (za prevod Canterburyjskih povesti Chaucerja, 2015), viktor za radijsko oddajo Gremo v kino.
Po razlagi Marjana Strojana so ta večer predstavljene Shakespearove pesmi imele nalogo vnesti čustva med poslušalce in jih tako pripraviti na nadaljevanje dramskega dogajanja. Obenem so bile neke vrste oddih za nastopajoče, da so se lahko preoblekli, spremenili morebitne skromne kulise. Vedeti je namreč treba, da okrog leta 1600 niso poznali odrskih luči in drugih odrskih učinkov v današnjem smislu. Tudi glasbeni vložki so imeli podoben namen. Pogosto je bila ta glasba poslušalcem znana in so celo pomagali peti.
Na ta večer slišane Shakespearove pesmi so izražale posmeh takrat modernim ljubezenskim pesmim (na primer za vsako ceno pisati pesem na ime Rozalinda). Obenem so vnašale kritiko tedanje družbe, po drugi strani pa humoren pogled na življenje. Že takrat so poznali pesmi nesmislenice - to so pesmi, ki nimajo nobenega smisla in so same sebi namen.
Pesnik Marjan Strojan pa ni ostal le pri prevodih pesmi. Prebral nam je zajeten šopek variacij na Shakespearove pesmi. To pomeni, da je začetnih nekaj verzov res Shakespearovih, nadaljevanje je pa je njegovo, avtorsko. In poslušalci smo zelo uživali prav ob teh pesmi. Iz publike se je slišalo komentarje, da so te pesmi še lepše. Seveda, saj se nanašajo na današnji - nam domači svet in so zato dobro razumljene.
Ta večer ni bil namenjen le branju pesmi - takšnih in drugačnih. Poslušalci smo se navduševali nad renesančno in baročno glasbo - to je glasbo iz tistega časa, kot so Shakespearove pesmi. V dvorani Gnidovčevega doma na Mirenskem Gradu smo imeli priložnost videti in slišati dokaj neobičajno glasbilo, čembalo- imenitno na pogled s prefinjenim zvokom. Trio Tres aves- po slovensko Tri ptičice, ki ga tvorijo študentke zadnjega letnika magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani so izvajale glasbo na besedila Shakespearovih pesmi, ki jih je pisatelj prebral. Domačinka Eva Dolinšek je za uvod na čembalu izvedla virtuozno skladbo »Kraljevi lov« (The King's hunt) in z njo igrivo povabila poslušalce v duh tistega časa. V tem obdobju je vokalna glasba doživljala svoj preporod, se osvobajala preobloženega večglasja in v ospredje je začela prihajati beseda, njen pomen, ki je posledično narekoval glasbo. Vse to nam je z odlično baročno interpretacijo nazorno pokazala sopranistka Christina Thaler, ki je skupaj s triom izvedla pet skladb na Shakespearovo besedilo. Iz časa baroka je tudi tako imenovana baročna flavta, na katero je igrala Kristina Martinc in tako zaključila s skladbo »Angleški slavček«, s katero je mojstrsko ponazorila ptičje petje.
Z glasbeno-literarnim večerom smo se za skoraj dve uri preselili 400 let v preteklost. nasmihali smo se ob zabavni vsebini pesmi in uživali ob prefinjenih zvokih tedanjega časa. Vedeti je treba, da so prav v omenjenem obdobju spet začeli ceniti glas posameznika in zvok enega inštrumenta ali dveh sočasno zvenečih glasbil. Priložnost, da slišimo staro glasbo izvedeno na starih glasbilih se ne ponudi tako pogosto. Tokrat smo v tem biseru uživali na Mirenskem gradu.
Ta poseben večer je organiziralo Kulturno društvo Stanko Vuk Miren - Orehovlje v sodelovanju s triom Tres Aves in pesnikom Marjanom Strojanom.
